23.12.2020 – BOŽIČNI UTRIP
Ko smo že verjeli da smo premagali ta presneti virus, je prišel nazaj. Nove okužbe smo potrdili na II.etaži v Sončnem kotu in Zeleni ulici. Na današnji dan imamo aktivno okuženih 9 stanovalcev. Okuženi stanovalci so naseljeni v rdeči coni v Sončnem kotu in v Prisojni ulici v III. nadstropju. Stanovalci se zaenkrat dobro počutijo. Zelena ulica je postala siva cona, kakor tudi del Sončnega kota.
Že tri tedne izvajamo enkrat tedensko hitre antigenske teste pri zaposlenih s katerimi smo odkrili asimptomatske pozitivne zaposlene. Na današnji dan imamo 9 aktivno okuženih sodelavcev.
Verjamemo in upamo da bodo stanovalci pred okužbo bolj zaščiteni proti okužbi s covid 19 po cepljenju, ki se bo v našem Domu izvajalo 28.12. Zares si želimo, da se v Dom vrne naš normalni vsakdan.
Včeraj smo skoraj vsi v naši hiši rajali. Res da nismo bili vsi skupaj, ne tako čisto zares, pa vendar smo bili. Stanovalci so se družili znotraj svojih gospodinjskih skupin, s »svojimi in mojimi« najboljšimi (so)delavkami in (so)delavci. Praznovanje se je odvijalo sočasno po vsej hiši v osmih stanovanjskih skupinah (žal razen pri naših novih skoraj herojih iz Zelene ulice in Sončnega, ki so za naslednjih 14 dni vezani na izolacijo v svojih sobah). V vseh ulicah je dišalo, povsod je odmevala glasba in smeh. Lepo je bilo videti nasmejane obraze in razigrane ter navihano iskrive oči.
Prišel je domski Božiček in vsem stanovalcem prinesel darila, bila je tombola kjer vsaka srečka zadene, bil je smeh in pesem in bil je tudi ples. Bila je slavnostna večerja, bili so spomini na lepo in tudi težko. Bile so srčne in skromne želje, da bi bili zdravi in bi živeli kot nekoč. Bilo je tudi zaupanje da vse hudo mine.
Z mojimi puncami in za ščepec fantov, ki dnevno prihajamo na Storžkovo, bi v tem času, v nekih drugih, pravih in zdravih časih tudi praznovali. Sedli bi skupaj, skupaj večerjali, nazdravili in zaplesali. In jaz bi se kot vsako leto, zahvalila. Zahvalila za vso srčnost, skrbnost, prijaznost in empatičnost, ki daleč presega zapisane obveze iz pogodbe o zaposlitvi. Te zaveze imajo moji zapisane v srcu.. in duši. Naše starostnike imajo radi. Brez tega ne gre. Če želiš delati z ljudmi, moraš ljudi spoštovati, jih imeti rad. Od tod pride pripravljenost in moč delati več dni zaporedoma 12 ur v polni zaščitni opremi. Pride moč stati vsak dan za vročim štedilnikom in ustvarjati kulinarične dobrote. Pride moč iz tako in drugače umazanih, nazaj pričarati dišeče in zlikane majčke in hlače. Pride moč zavrteti številne telefonske številke in poiskati kvalitetne, a cenovno ugodne pripomočke, pride moč govoriti, pojasnjevati in razlagati, pride moč negovati, pride moč razveseljevati. Od tod volja do širokega nasmeha izpod vizirja, od tod moč posedeti, prisluhniti, pojasniti in potolažiti. Tako stanovalce, kot njihove sorodnike. Pride moč biti človek (so)človeku. In takšni so vsi moji. Vsi: od onih ki delajo v kleti do onih prav na vrhu, v tretjem nadstropju, in tudi vsi oni vmes so taki. Vsak po svoje in vsi skupaj. Smo členi v verigi in vsi skupaj smo močni in zmoremo. Zato se čuvamo in pomagamo, skrbimo drug za drugega, se spoštujemo in imamo tudi radi.
Verjamemo, da bo kmalu za vse nas bolje in lažje. Verjamemo, da bomo spet živeli v umirjenem sožitju prijetnega vsakdana. Kmalu.
Z vami delim voščilo, ki so ga moji sodelavci deležni prav vsako leto:
Naj vas in vaše drage vselej in povsod varuje Dobra vila !
mag.Jasna Cajnko, prof.soc.ped.
direktorica
