OBISKE STANOVALCEV OMEJITE NA 1 ZDRAVO OSEBO.

Zaradi povečanega števila in širjenja virusnih obolenj prosimo, da OBISKI DO NADALJNJEGA  OBISKE STANOVALCEV OMEJITE NA 1 ZDRAVO OSEBO.

Prosimo tudi, da si ob prihodu in odhodu iz Doma razkužite roke.

Prepričani smo, da je zdravje in dobro počutje vaših svojcev in naših stanovalcev naša skupna največja skrb ter, da boste obvestilo sprejeli z razumevanjem, za kar se vam zahvaljujemo.

mag. Jasna Cajnko, prof.soc.ped.
direktorica

Za štiri afriške slone zavržene hrane

Roko na srce, vsi smo kdaj že zavrgli hrano. Pa naj bo to kos plesnivega kruha, pozabljen paradižnik v hladilniku ali 50 mL smetane, ki je ni bilo v receptu za velikonočno potico. Tako ‘majhne’ količine se v gospodinjstvih hitro porazgubijo med kilogramom in pol odpadkov, ki jih sicer proizvedemo na dan. Če združimo 58 4-članskih gospodinjstev, dobimo 232 posameznikov. Ravno toliko, kot se vas v povprečju dnevno prehranjuje v Domu starejših občanov Tezno. Problematika zavržene hrane v javnih ustanovah s takim številom uporabnikov postane veliko bolj vidna. Ekologi brez meja smo s pomočjo vodstva in osebja naslovili vse izzive, ki v domu starejših preprečujejo smotrno ravnanje s hrano.

Ko smo Ekologi pred dvema letoma snovali projekt Ne meč’mo hrane stran!, katerega glavni namen je bil ugotoviti stanje in vzroke za zavrženo hrano v javnih ustanovah, smo bili v veliki negotovosti, saj nismo vedeli, kako se bo javni sektor odzval na naše raziskovalno delo. Šole, bolnišnice, domovi za starejše in drugi predstavniki javnega sektorja bi namreč morali biti zgled posameznikom in drugim organizacijam, pogosto pa se dogaja, da državljani ne vemo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati. Hja, podobno kot pri vsakem gospodinjstvu, kajne.

A na srečo ni povsod tako. Dom starejših občanov Tezno nam je na široko odprl vrata, tudi kuhinjska, ki je sveti gral oz. prostor večine javnih ustanov. Raziskali smo, kako načrtujejo pripravo hrane, kako beležijo količine zavržene hrane, ali ostanejo nerazdeljeni obroki in kaj se z njimi zgodi, nato pa opravili natančno enotedensko merjenje. Zaposleni so tako tehtali vso pripravljeno hrano in hrano, ki se je vrnila v kuhinjo. Stehtali so skoraj 5000 obrokov!

Letno v Sloveniji javne ustanove zavržejo za več kot 10 tisoč ton hrane. Ekologi brez meja se v te ustanove nismo odpravili z namenom kazanja prstov na vodilne. Še posebej v Domu starejših občanov Tezno to niti ni bilo potrebno. Prav nasprotno, saj gre za primer dobre prakse, iz katerega se lahko vsi nekaj naučimo.

Pa da ne hodimo dolgo okrog vrele kaše, naj spregovorijo rezultati. V tednu tehtanja je nastalo skoraj 450 kilogramov zavržene hrane, kar pomeni nekaj več kot četrt kilograma na osebo. Preračunano na letno raven to pomeni 22 ton hrane oz. toliko, kot tehtajo štirje afriški sloni. Iz finančnega vidika to pomeni, da se je v tednu tehtanja zavrglo za 960 € oz. preračunano na letno raven več kot 47 tisoč €.

Največ hrane se zaužije v času kosila, lestvico največkrat zavrženih živil pa sestavljajo juhe, diete, solata, kruh in krompir. 17 % je take hrane, ki bi jo lahko rešili pred žalostno usodo v zabojnikih. Ta odstotek sestavljajo nepostrežena, nedotaknjena hrana in ostanki.

Glavna ugotovitev za zmanjšanje zavržkov hrane, ki jo lahko štejemo kot primer dobre prakse, je razdeljevanje iz postrežnih posod, ki ga dom na večini oddelkov že izvaja. V primerjavi z razdeljevanjem hrane na pladnjih nastane v tem primeru za 2,4-krat manj odpadne hrane. Še ena pozitivna praksa, ki je že v izvajanju, je kartični sistem, ki stanovalcem omogoča, da povedo želje in potrebe glede prehrane. Mesečne jedilnike usklajuje skupina za sestavo jedilnika, ki jo sestavljajo vodja kuhinje, glavna sestra in stanovalci.            

Dodatno smo pozornost namenili tudi kakovosti hrane in sodelovanju s prehranskimi strokovnjaki, saj višja kakovost prispeva živil prispeva k izboljšanju okusov in zmanjševanju količin zavržene hrane, ustrezna prehranska obravnava pa v prvi vrsti pospešuje zdravljenje. Ugotovil smo tudi, da je delež zavrženih napitkov precej visok, zato je smiselno oddelkom zagotoviti manjše količine z možnostjo dodatne dostave in stanovalcem ponuditi skodelice različnih velikosti. Ker je na lestvici najpogosteje zavrženih živil solata, se predlaga zmanjšanje porcij.

Pogovori s stanovalci o potrebah in priljubljenosti hrane naj se ohranijo in okrepijo. Hkrati je pomembno, da se opažanja in prejeti odzivi sporočajo drugim oddelkom, npr. iz posameznega oddelka v kuhinjo ali skupini za oblikovanje jedilnikov. Priporočljivo je za ta opažanja in kartični sistem uvesti elektronsko oz. bolj avtomatizirano beleženje. Vsekakor pa je ključno redno merjenje zavržkov, saj le tako lahko vidimo, ali so sprejeti ukrepi smiselni.

Preračunano na državno raven domovi za starejše letno zavržejo vsaj 3.060 ton oz. za 6.700.000 € hrane. Projekt Ne meč’mo hrane stran! je v Domu starejših občanov Tezno pokazal, da je možno s skupnimi napori te količine zmanjšati. Ključna sestavina za uspeh je sodelovanje vseh. Torej tudi vas, ki prebirate ta tekst. Verjamemo, da razumete našo skrb za hrano. Vodstvo in osebje doma lahko stori veliko, gore oz. slone v tem primeru pa lahko premika samo z vami. Sporočite jim vaše ideje, opažanja in pomisleke ter aktivno prispevajte k temu, da bo vaš dom še naprej dober zgled za vse ostale ustanove.

Piše: Katja Sreš


GOSPOD PREDSEDNIK BORUT PAHOR ČASTNI GOST OB PRAZNOVANJU 13.OBLETNICE DOMA STAREJŠIH OBČANOV TEZNO

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil slovesnosti ob praznovanju 13. obletnice delovanja Doma starejših občanov Tezno in otvoritvi novih prostorov. 

V nagovoru je predsednik republike izrazil občudovanje nad funkcionalno zasnovo doma, ki se ponaša z izjemnim večnamenskim vrtom v osrčju doma. Poudaril je, da ob svojih številnih obiskih v domovih starejših občanov z veseljem opaža, kako se kakovost bivanja v njih dviga. “Želim si, da bi v vseh obdobjih našega življenja živeli kakovostno in da bi v prihodnost gledali z upanjem in optimizmom,” je dejal predsednik Pahor in se ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki skrbijo, da ima v naši družbi medgeneracijsko sožitje poseben pomen.

Obletnico so v domu izkoristili tudi za otvoritev nove enote – “sončnega kota” na “zeleni ulici”. Dom je bogatejši za prenovljeno bivalno okolje dvoposteljnih sob z modelom gospodinjskih skupin za sedemdeset (70) stanovalcev. 

Vir:http://www.up-rs.si

 

Foto: STA in Nebojša Tejić/STA


DNEVNO VARSTVO

Dnevno varstvo je oblika institucionalnega varstva, namenjena starostnikom, ki ne potrebujejo celodnevne, stacionarne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo pomoč ali organizirano obliko bivanja le za določeno število ur dnevno. Osnovni kriterij za vključitev v dnevno varstvo je, da se uporabniki dnevno vračajo domov. Vključitev v to obliko varstva uporabnike bogati, razbremenjuje njihove svojce, podaljšuje bivanje v domačem okolju in olajša morebiten prehod v domsko obliko varstva in oskrbe.

Dnevno varstvo se izvaja od ponedeljka do petka (praviloma) od 07.00 do 17.ure.

V Domu nudimo integrirano obliko dnevnega varstva. V času bivanja v dnevnem centru bodo uporabniki deležni:

  • varstva, animacije in druženja
  • vključevanja v družabno in kulturno življenje v Domu
  • vključevanja v ustvarjalne delavnice
  • zdravstvene oskrbe
  • pomoči pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti
  • zdrave (tudi dietne) prehrane
  • počitka

NE MEČIMO HRANE VSTRAN

Včasih nismo zavrgli niti koščka kruha. Vse se je pojedlo, iz ostankov smo skuhali kakšno novo jed ali pa nahranili živali, ki so bile pri hiši. Danes je drugače. Vsak Slovenec na leto zavrže 73 kilogramov hrane. Ali drugače povedano, zavržemo za 163 eur hrane letno. Zavržki nastajajo na celotni verigi od vil do vilic. Še vedno največji delež prispevamo gospodinjstva, Ekologi brez meja, ki izvajajo projekt Ne meč’mo hrane stran!, pa ugotavljajo, da tudi v javnih zavodih nastaja precej odpadne hrane, ki bi se ji lahko izognili.

Z odpadno hrano v javnem sektorju se redko kdo ukvarja, zato je namen projekta Ne meč’mo hrane stran! raziskati stanje in možnosti preprečevanja zavržene hrane v bolnišnicah in domovih za starejše ter ozaveščati o problematiki zavržene hrane znotraj in zunaj teh ustanov. Dom starejših občanov Maribor Tezno se je pridružil projektu ter bo kot prvi dom za starejše v Sloveniji prispeval podlago za raziskavo in poskusil uvesti konkretne predlagane ukrepe.

Kaj to pomeni za uporabnike, svojce, zaposlene in druge obiskovalce? Večkrat nas bodo obiskali zagnani predstavniki Društva Ekologi brez meja, ki si bodo natančno ogledali ravnanje in nam pojasnili, kaj se dogaja z ostanki hrane v naši hiši. Na podlagi večletnih izkušenj in primerov dobrih praks iz tujine bodo skupaj z dobrimi praksami, ki so v domu že prisotne, predlagali najpomembnejše ukrepe, s katerimi bomo lahko zmanjšali količine zavržene hrane. S tem ne bomo storili le nekaj dobrega za okolje, ampak tudi prihranili in še bolj povečali kakovost storitev.

Za spremembe je potrebno sodelovanje čisto vseh vpletenih, zato bomo veseli, če se boste prav vsi pridružili našim prizadevanjem in skupaj z nami glasno zaklicali: “Ne meč’mo hrane stran!”.